Prvi slovenski teniški klub je bil leta 1899 ustanovljen v Celju. Žal njegova zgodovina še ni raziskana, vendar pa je znano, da je bilo članstvo kar številčno in da je bil tudi šibkejši spol zastopan sorazmerno dobro. S prvo svetovno vojno je zamrla klubska dejavnost in znova so jo obudili v življenje šele leta 1927.
Tri teniška igrišča v celjskem mestnem parku so bila pred II. svetovno vojno last slovenskega športnega kluba SK Celje. Predsednik sekcije je bil Stefan Borlak, Miran Toplak pa je bil najboljši igralec in trener sekcije. Med igralkami je bila Elza Sernec Mair, v jugoslovanskem rangu pa so igrale Vlasta Sernec, Beba Bruger Lah in druge.
Med vojno, v letih 1941 in 1945, so bila slovenska igrišča v mestnem parku zapuščena, leta 1947 in v prvi polovici 1948 pa so skoraj prenehali igrati tenis, ker ni bilo mogoče nabaviti napenjav za loparje, niti ni bilo žog. Jeseni 1948 je prišel v Celje Ivo Marin iz Maribora, odkoder je prinesel nekaj izkušenj in elana za tenis.
Na igriščih so poskušali svojo igro razviti Bruno Stiglić, Jure Šarlah ter nekateri gimnazijci. Nov veter je tenisu dal leta 1963 mlad, iniciativen profesor telesne vzgoje Metod Klemenc, takratni tehnični sekretar Okrajne zveze za telesno kulturo. Okoli sebe je zbral nekaj navdušencev za tenis (brata Dušan in Božo Godnik, Pavle Jagrič, Jure Šarlah, brata Igor in Rudi Šimončič, Goran Kajina, Tomaž Stolfa, Mladen Jazbec, Silvin Grej in drugi), ki so s prostovoljnim delom, lastnimi sredstvi in s pomočjo Občine za telesno kulturo zgradili in začasno uredili teniški prostor v parku ob "Stigarjevi vili" ob Ljubljanski cesti. Ustanovni občni zbor novega teniškega kluba, ki so ga pripravili Metod Klemenc, Branko Mlac, Jure Drugovič in Dušan Godnik, je bil 25. marca 1963 v prostorih Okrajne zveze za telesno kulturo v Celju. Med drugim so se odločili za uvedbo rednih treningov za pionirje in mladince, ki jih je vodil kvalificirani trener Metod Klemenc.
Otvoritev novega teniškega igrišča je bila 20. julija 1963 z ekshibicijskim turnirjem, ki so se ga udeležili takratni najvidnejši igralci TK Branik iz Maribora. Z delom je začela prva teniška šola. V tem obdobju je klubu predsedoval Branko Mlac, podpredsednik je bil Jure Šarlah, tajnik Ivan Marinc, delo tehničnega referenta in trenerja pa je opravljal Metod Klemenc. V septembru istega leta je bilo organizirano propagandno gostovanje romunskih teniških reprezentantov Ilieja Năstaseja in Gheorgheja Mormureanu, ki sta v ekshibicijskem dvoboju prikazala vse lepote tenisa ter navdušila celjsko občinstvo. Po teh začetkih so se pri Teniški zvezi Slovenije registrirali celjski tekmovalci in začeli sodelovati na turnirjih po Sloveniji. Tenis se je v mestu ob Savinji ponovno rodil.
Na občnem zboru 23. novembra 1964 je bil za predsednika kluba izvoljen dr. Ivan Kopec, tehnični referent in trener pa je bil Metod Klemenc. Aktivni tekmovalci so v tem letu sodelovali v republiški ligi in več turnirjih. V tem času so potekale priprave na gradnjo teniških igrišč v mestnem parku. Ko je bilo dograjeno umetno drsališče, se je TK vključil kot samostojna teniška sekcija v HDK Celje.
V obdobju 1968 in 1970 je teniška sekcija z dograditvijo treh teniških igrišč v mestnem parku dobila boljše možnosti za hitrejši razvoj. Članska ekipa je uspešno sodelovala v republiški ligi, zlasti v zadnjem letu, ko je izgubila eno samo srečanje s TK Olimpijo iz Ljubljane.
Po odhodu Metoda Klemenca je Dušan Godnik poleg predsedniškega mesta prevzel delo z najmlajšimi perspektivnimi igralci, začetne tečaje pa sta vodila Rudi Šimončič in Jože Švegl. Celjski tekmovalci so se udeležili tekmovanja za pokal Slovenije za moške in ženske ekipe, prvenstva RS za pionirje, kjer je Blanka Godnik osvojila 4. mesto, in drugih tekmovanj. Takrat so bili najboljši Blanka Godnik, med mladinkami Irena Sekirnik, med mladinci Miran Uršič, med članicami Irena Sekirnik, med člani Mladen Jazbec in starejšimi člani Milan Božič.
V sezoni 1973 so začeli z rednimi treningi v hali AD Kladivar, tekmovalci pa so se uvrščali v državni vrh: Aleš Pipan, Iztok Leskovar, Jure Stojan, Niko Lovrenčič, Blanka Godnik in Irena Sekirnik. Pionirji so sodelovali na prvenstvu RS, republiški vrh sta osvojila Blanka Godnik in Aleš Pipan. Najvidnejši uspeh pionirskega tenisa je bil dosežen na državnem prvenstvu v Splitu, kjer je Blanka Godnik zasedla drugo mesto med posamezniki in prvo mesto v parih.
Teniška sekcija je skrbela tudi za rekreativce, organizirala jim je tečaje, zato ni nenavadno, da je rekreacijski tenis doživel velik razmah.
Nato so sledila nekoliko mirnejša leta celjskega tenisa, saj je bila v gradnji streha nad umetnim drsališčem. V obdobju 1977-1980 pa je predsedniško mesto v sekciji prevzel Tomaž Stolfa. Iz teniške šole so vzgojili nov rod odličnih tekmovalcev: Rok Vengust, Rok Veber, Boštjan Mlinaric, Boštjan Dimitrijevic, Jaka Jagrič in Urška Travner, ki so bili v pionirski konkurenci in kasneje v mladinski v samem vrhu slovenskega tenisa. Predvsem je izstopala Urška Travner, ki je bila izbrana v reprezentanco Slovenije. Z mladimi so se uspešno ukvarjali Marjan Furlan, Dušan Godnik in Rudi Šimončič, ki se jim je kasneje pridružil Vlado Travner.
Po letu 1980 se je pojavila že tretja generacija tekmovalcev iz pionirske teniške šole (Miha Furlan, Andrej Travner, Goran Brajkovič, Brina Godnik, Vaska Sazonov). Omeniti je potrebno Andreja Travnerja, ki je bil v pionirski konkurenci v vrhu slovenskega tenisa.
V sezoni 1987-1990 je sponzorstvo nad teniško sekcijo prevzelo podjetje Zlatarna Celje. Sekcija se je preimenovala v TK Zlatarna Celje. Predsednik kluba je postal Uroš Goričan. Pogoji za razvoj tenisa v mestu ob Savinji so se nekoliko izboljšali z izgradnjo petih peščenih igrišč in pokrite dvorane za tenis na Golovcu. TK je dobil profesionalnega trenerja Tomaža Volka, zrasla je certa generacija pionirjev, ki je izšla iz pionirske teniške šole (Gregor Čižej, Boštjan Doberšek, Iztok Jurenc, Ana Brajkovič, Tjaša Jezernik, Andrej Voh, Marko Rumpf, Igor Virant, Gregor Bobovnik, Katja Šimončič).
Uspehi kluba so se vrstili, saj je Tjaša Jezernik v sezoni 1989 postala pionirska prvakinja RS. Tjaša Jezernik in Ana Brajkovič sta postali isto leto prvakinji RS v parih, Miha Furlan si je priboril naslov mladinskega prvaka za sezono 1990, in tudi ostali tekmovalci so bili v vrhu slovenskega tenisa, vključno s člansko ekipo, ki se je potegovala za vstop v drugo zvezno ligo.
Od leta 2015 naprej se je v Teniškem klubu Celje oblikovala nova številčna generacija igralcev in igralk, ki so se rodili med letom 1999 in 2004. Vodja trenerjev in tekmovalnega programa je bil Miha Furlan, ki je skupaj z Luko Furlanom oblikoval usposabljanje ter razvoj mladih talentov.
V tem obdobju so se v TK Celje izkazali mnogi nadarjeni igralci, med katerimi so izstopali Jan Dimitrijevič, Lun Obrul, Luka Vengust, Nikola Perić, Nik Dimitrijevič in drugi. Jan in Lun sta osvojila državno prvenstvo v kategorijah do 12 in 14 let v posamični konkurenci, medtem ko je Nikola Perić osvojil državno prvenstvo v kategoriji dvojic do 12 let. Fantje so prav tako dosegli odličen uspeh, saj so osvojili drugo mesto v prvi slovenski ligi v kategoriji do 12 let.
Leta 2022 se je kader trenerjev zamenjal. Glavni trener je postal Nik Dimitrijevič, ki je skupaj z Boštjanom Doberškom prevzel vodenje trenerske ekipe. Kasneje, v letu 2024, je k njim pristopil še Jan Dimitrijevič. V tem novem trenerskem sestavu je znova zaživel poudarek na tekmovalnem tenisu.
Vir: 125 let športa v Celju 1890 - 2015 & http://www.tenisportal.si/vec-o-tenisu/zgodovina-tenisa
